Mozart: Confutatis

Confutatis je del Mozartovega Rekvijema, ki ga je napisal na smrtni postelji.

Latinsko besedilo govori: ko (po posmrtni sodbi) pogubljeni gorijo v plamenih - pokliči me med blažene.

Izsek iz filma Amadeus

Confutatis maledictis,
flammis acribus addictis,
voca me cum benedictus.

 

 

Herbert von Karajan

Bedřich Smetana: Vltava

iz cikla simfoničnih pesnitev Moja domovina

Poslušaj, kako teče Vltava iz svojih dveh malih izvirov, Hladne in Tople Vltave, do sotočja, od koder en sam tok nadaljuje svojo pot skozi gozdove in travnike, mimo pokrajine, kjer se slavi kmetova poroka ... Prisluhni plesu siren v mesečini, ob skrivnostnih obrisih gradu na bližnji pečini ... Vltava se zavrtinči v svojih brzicah, nato se razširi in teče proti Pragi, obide Vyšehrad in nato veličastno izgine v daljavi…

To delo je "programska glasba", oblika v kateri skladatelji s "tonskim slikanjem" pričarajo zvoke narave, včasih pa tudi drugo dogajanje.

V celem ciklu Moja domovina je 6 simfoničnih pesnitev: Vyšehrad, Vltava, Šarka, Iz čeških logov in gajev, Tabor in Blanik. 

Bach za blagoslov jutra

Pablo Casals je govoril o Bachu takole:

Zadnjih 80 let vsak dan začenjam na isti način. To zame ni mehanska rutina, temveč nekaj esencialnega v mojem vsakdanjem življenju. Stopim do klavirja in zaigram dva Bachova preludija in fugi. Ne morem si zamisliti, da bi naredil kaj drugega. To je kot blagoslov doma. Vendar zame ni v tem edini pomen igranja. Je ponovno odkritje sveta, katerega srečen sem, da sem del. Napolni me z zavedanjem čudeža življenja, z občutenjem neverjetnega čudeža biti človek. Glasba ni zame nikoli ista, nikoli. Vsak dan je nekaj novega, fantastičnega in neverjetnega. To je Bach, tako kot narava, čudež!

Ludwig van Beethoven: 4. koncert za klavir in orkester

1. stavek

POSLUŠAJ

Prva javna izvedba Beethovnega 4. klavirskega koncerta je bila 22. decembra 1808 na Dunaju. Beethoven sam je bil solist na klavirju. To je moral biti resnično spektakularen večer ... ! Na tem koncertu sta se namreč odvili tudi premieri in 5. in 6. simfonije - dveh Beethovnovih najbolj znanih del (oz. celo dveh izmed najbolj znanih del klasične glasbe sploh).

Izvajalci so se na generalki upirali izvedbi, dejali so, da je to zanje preveč in prezahtevno (pred koncertom so imeli namreč le eno vajo, poleg tega pa je bila Beethovnova glasba za tisti čas vse prej kot nekaj konvencionalnega), a Beethoven je bil v skladu s svojo trmasto naravi odvrnil, naj se le držijo teksta.

Stotine ljudi je prišlo poslušat najbolj znanega prebivalca Dunaja.

Na posnetku:
Krystian Zimerman (rojen 5. decembra 1956) je poljski klasični pianist, ki velja za enega najboljših živečih pianistov.

Leonard Bernstein je bil ameriški skladatelj, dirigent in pianist (1918 - 1990).

Frederic Chopin: Balada št. 1 v g-molu

POSLUŠAJ

Balada št. 1 v g-molu, Op.23 je napisal Chopin pri svojih 25-ih letih. Robert Schumann je o njej pisal v pismu svojem prijatelju: ... Prejel sem Chopinovo novo Balado. Delo je do sedaj najbližje njegovem geniju ... povedal sem mu, da mi je to delo najljubše izmed vseh njegovih del. Po precej dolgi tišini je odgovoril: "Vesel sem, da to slišim to od vas, kajti tudi meni je najljubše in najdražje." 

Frederic Chopin je bil največji poljski skladatelj in virtuozni pianist. Rojen je bil leta 1810 in mlad zaradi tuberkuloze umrl leta 1849. Je eden največjih mojstrov obdobja romantike. Imenovali so ga "poet na klavirju".

Pachelbel: Canon v D

POSLUŠAJ

Canon v D-duru Johanna Pachelbela je nedvomno eno od najbolj poznanih baročnih glasbenih del. Pachelbel, skladatelj nemškega rodu, je skladal komorno glasbo, sonate in fuge, a večina njegovih del je izgubljenih.

V resnici ni nobenega zanesljivega zgodovinskega vira o tem glasbenem delu, kdaj in zakaj je bilo napisano, vendar najbolj znana verzija pravi, da ga je napisal Pachelbel za poroko Johanna Christopha Bacha, starejšega brata Johanna Sebastiana Bacha.

Pachelbelov Canon v D-duru  je glasbeno delo za komorno zasedbo treh violin, violončela, čembala in mandore (vrsta lutnje). S takšno zasedbo je uspel napisati tako preprosto subtilno glasbo, ki jo po več kot 300 letih še vedno občutimo enako živo, enako lepo.

Kánon je bil zelo priljubljena glasbena oblika na družabnih srečanjih v 15. stol. To je imitacijska tehnika, po kateri večglasna skladba nastane na podlagi ene same melodije, ki ji rečemo kar téma. Skladba, v kateri je imitacija teme dosledna, se imenuje kánon.

Če stopimo še korak naprej – to je tehnika imitacijskega kontrapunkta – kontrapunkt pa predstavlja tehniko kombiniranja dveh ali več glasbenih linij, ki so enakovredne in samostojne, vendar se morajo v sočasnem poteku uskladiti. Skladbe, napisane v tehniki kontrapunkta so polifone skladbe.

Nimrod

Edward Elgar: Enigma variacije

IX. variacija (Adagio) ''Nimrod''

POSLUŠAJ

Nimrod je deveta izmed štirinajstih Enigma variacij angleškega skladatelja Edwarda Elgarja (1857- 1934), ki so posvečene vsaka enemu skladateljevemu prijatelju. V njih se skozi melodije zrcalijo različne osebnosti in osebnostne značilnosti ter nekateri spomini na skupna doživetja. 

Ta stavek je bil napisan za Elgarjevega dobrega prijatelja, Augustusa J. Jaegerja, ki mu je nudil neprecenljivo podporo v času osebnih kriz med glasbenim ustvarjanjem. Ko se je v nekem težkem obdobju Elgar, poln depresivnih misli, odločil prenehati s skladanjem, ga je Jaeger obiskal, mu vlival samozavest za nadaljne pisanje, in prijatelja sta se med dolgim večernim sprehodom po gozdu pogovarjala o čudovitih delih L.van Beethovna s počasnim tempom. Jaeger je potrtega prijatelja opomnil, da je tudi ta veliki skladatelj imel skrbi, a ga niso odvrnile od ustvarjanja, in mu zapel uvod v drugi stavek Beethovnove 8. sonate za klavir ''Pathetique''. Elgar je temo kot namig kasneje vključil v svojo variacijo. Naslov je izbral po babilonskem kralju Nimrodu iz Stare zaveze, imenovanem ''mogočni lovec (nemško Jaeger) pred Bogom''.