W. A. Mozart: Rekvijem

Lacrimosa

POSLUŠAJ

Nekega dne se je pri Mozartovih na vratih pojavil skrivnostni mož v temnem plašču. Ni želel povedati, kdo je in kar je bilo še bolj skrivnostno – naročil je rekvijem – pogrebno mašo. Ni želel izdati, kdo je naročnik te maše, vendar pa je zanjo kar takoj plačal veliko vsoto. 
Mozart je bil ob dogodku presunjen. Začel je verjeti, da je bil skrivnostni mož sel iz onstranstva, ki je naročil rekvijem za njega samega. V takem duševnem stanju je tako začelo nastajati delo izredne umetniške vrednosti in resnično ga je pisal v zadnjih dveh mesecih svojega življenja.

W. A. Mozart: Koncert za flavto, harfo in orkester

2. stavek: Andantino

POSLUŠAJ


Ta koncert je edino Mozartovo delo, ki vključuje harfo. V njegovem času je bila harfa še v razvoju in ni veljala za standardi orkestrski inštrument in tudi kombinacija flavta - harfa je bila zato zelo nenavadna. Koncert je še dandanes za harfiste precej trd oreh.

Palestrina: Maša papeža Marcela

Giovanni Pierluigi da Palestrina


Agnus Dei POSLUŠAJ

Legenda pravi, da je papež Marcel leta 1555 z reformami v cerkvi želel opusti vsakršno večglasno petje pri bogoslužju in obdržati zgolj enoglasno koralno petje. Palestrina naj bi napisal Mašo papeža Marcela prav z namenom, da bi dokazal, da tudi polifona glasba lahko izraža predanost bogu. Ko je bila maša izvedena v Sikstinski kapeli, naj bi bil papež ganjen do solza in nato razglasil, da je polifona glasba dovoljena. S tem naj bi Palestrina »rešil cerkveno glasbo«.

Harmonični navdih

Antonio Vivaldi: L'estro Armonico

POSLUŠAJ

Vivaldijev oče Giovanni  Batista je bil spoštovan violinist v cerkvi svetega Marka v Benetkah in je Antonija v mladih letih učil violino. Antonio je kmalu pokazal izjemni talent. Kljub temu, da se je šolal za duhovnika, je ob tem ves čas študiral violino. In resnici na ljubo - glasba mu je bila primarna. Poznan je bil po ognjevitosti in veliki virtuoznosti, po spretnem izvajanju hitrih pasaž in igranju v najvišjem registru, kar je bila v tistem času še velika redkost. Mašniško posvečenje v duhovnika so preložili dvakrat zaradi njegovega potovanja na izpopolnjevanje v Torino. Ko je bil končno posvečen, je imel 25 let. Prijelo se ga je ime »Rdeči duhovnik« zaradi njegove barve las. Vendar pa je maševal le nekajkrat. Zaprosil je za oprostitev od te službe, ker naj bi mu »stiskanje v prsih«, kot je to sam imenoval, preprečevalo pravilno izvajanje mašnega obreda. Glede na njegovo predanost glasbi, si lahko sami ustvarimo mnenje, ali ga je stiskalo v njegovih pljučih ali pa morda v duši. Anekdota pravi, da je med maševanjem večkrat izginil z oltarja v zakristijo in hitro zapisal glasbeno idejo, ki se mu je porodila. 

Sonata "Hammerklaver"

L. van Beethoven


POSLUŠAJ


Najbolj monumentalna od vseh Beethovnovih sonat je sonata "Hammerklavier" (kladivce tipke klavirja). To delo je Beethoven napisal v času travmatičnega obdobja boja za skrbništvo nečaka Karla, ko sicer ni skladal skoraj nič.


Zelo verjetno je nastanku sonate botrovalo to, da je ob začetku leta dobil neprecenljivo darilo. Znani Londonski izdelovalec klavirjev Broadwood & Sons mu je preko morja poslal posebno zanj izdelan, nadpovprečno močan koncertni klavir s šestimi oktavami. Z ladjo je priplul do Trsta, nato pa so ga od tam pripeljali do Dunaja. Beethoven se je zaljubil v ta klavir, ki je kot nalašč ustrezal njegovi glasbi in njegovem načinu igranja.


Klavir je bil ob koncu Beethovnovega življenja že v zelo slabem stanju zaradi mnogih popravil, ki so bila posledica Beethovnovega blago rečeno energičnega načina igranja. Po njegovi smrti je bil klavir prodan na dražbi za 100 florintov. Zbiralec antik, ki ga je kupil, ga je leta 1846 podaril Franzu Lisztu, ki ga je hranil kot zaklad, vendar ni nikoli igral nanj. Menil je, da ni vreden pritisniti na tipko, na katero je pritisnil Beethoven.