Pachelbel: Canon v D

POSLUŠAJ

Canon v D-duru Johanna Pachelbela je nedvomno eno od najbolj poznanih baročnih glasbenih del. Pachelbel, skladatelj nemškega rodu, je skladal komorno glasbo, sonate in fuge, a večina njegovih del je izgubljenih.

V resnici ni nobenega zanesljivega zgodovinskega vira o tem glasbenem delu, kdaj in zakaj je bilo napisano, vendar najbolj znana verzija pravi, da ga je napisal Pachelbel za poroko Johanna Christopha Bacha, starejšega brata Johanna Sebastiana Bacha.

Pachelbelov Canon v D-duru  je glasbeno delo za komorno zasedbo treh violin, violončela, čembala in mandore (vrsta lutnje). S takšno zasedbo je uspel napisati tako preprosto subtilno glasbo, ki jo po več kot 300 letih še vedno občutimo enako živo, enako lepo.

Kánon je bil zelo priljubljena glasbena oblika na družabnih srečanjih v 15. stol. To je imitacijska tehnika, po kateri večglasna skladba nastane na podlagi ene same melodije, ki ji rečemo kar téma. Skladba, v kateri je imitacija teme dosledna, se imenuje kánon.

Če stopimo še korak naprej – to je tehnika imitacijskega kontrapunkta – kontrapunkt pa predstavlja tehniko kombiniranja dveh ali več glasbenih linij, ki so enakovredne in samostojne, vendar se morajo v sočasnem poteku uskladiti. Skladbe, napisane v tehniki kontrapunkta so polifone skladbe.